Naši glavni izdelki: amino silikon, blok silikon, hidrofilni silikon, vse njihove silikonske emulzije, izboljševalec obstojnosti drgnjenja, vodoodbojna sredstva (brez fluora, ogljik 6, ogljik 8), kemikalije za pranje demineralnega materiala (ABS, encimi, zaščita za spandex, odstranjevalec mangana), glavne izvozne države: Indija, Pakistan, Bangladeš, Turčija, Indonezija, Uzbekistan itd., za več podrobnosti se obrnite na: Mandy +86 19856618619 (Whatsapp)

Z izboljšanjem življenjskega standarda ljudi se potrebe potrošnikov po hrani ne omejujejo le na razumno hranilno vrednost, temveč zahtevajo tudi zadovoljivo kakovost živil glede senzoričnih lastnosti, kot so videz, barva, vonj, okus, viskoznost, svežina itd.

Emulgatorji, kot aditivi za živila za kondicioniranje, igrajo pomembno vlogo v živilski industriji. Oglejmo si mehanizem delovanja emulgatorjev!

Emulzija

Običajna emulzija v hrani je sestavljena iz vode ali vodne raztopine, ki se skupaj imenujeta hidrofilna faza; druga faza je organska faza, ki se ne meša z vodo, znana tudi kot lipofilna faza. Dve nemešljivi tekočini, kot sta voda in olje, lahko pri mešanju tvorita dve vrsti emulzij, in sicer emulzijo voda v olju (O/W) in emulzijo voda v olju (W/O).

V emulziji voda v olju je olje dispergirano v obliki drobnih kapljic v vodi, pri čemer so kapljice olja disperzijska faza in voda disperzijski medij. Na primer, kravje mleko je emulzija O/W; v emulzijah voda v olju velja obratno. Voda je dispergirana v obliki drobnih kapljic v olju, pri čemer je voda disperzijska faza in olje disperzijski medij. Na primer, umetno maslo je vrsta emulzije W/O.

Mehanizem delovanja emulgatorjev

Živilski emulgatorji, znani tudi kot površinsko aktivne snovi, so snovi, ki pretvarjajo nemešljive tekočine v enakomerno dispergirane faze (emulzije). Ko jih dodamo živilom, lahko znatno zmanjšajo medfazno napetost med oljem in vodo, kar omogoča, da nemešljiva olja (hidrofobne snovi) in voda (hidrofilne snovi) tvorijo stabilne emulzije kot aditivi za živila.

Po eni strani emulgatorji tvorijo tanko molekularno plast na medsebojno odbojnih faznih površinah, kar zmanjša prosto površinsko energijo celotnega sistema in tvori nove vmesnike. Molekule emulgatorja imajo hidrofilne in oleofilne funkcionalne skupine, ki se lahko adsorbirajo na medsebojno odbojnih faznih površinah olja in vode, s čimer tvorijo tanko molekularno plast in zmanjšajo medfazno napetost med obema fazama. To pomeni, da je oleofilni del molekule olja in emulgatorja na eni strani, hidrofilni del molekule vode in emulgatorja pa na drugi strani. Ta interakcija med njima povzroči spremembo medfazne napetosti;

Po drugi strani pa z oblikovanjem zaščitne adsorpcijske plasti na površini kapljice kapljica pridobi močno prostorsko stabilnost. Več emulgatorjev kot je dodanih, večje je zmanjšanje medfazne napetosti. To omogoča enakomerno mešanje prej nemešljivih snovi, s čimer se tvori homogen dispergiran sistem, ki spremeni prvotno agregatno stanje, s čimer se izboljša notranja struktura živila in poveča njegova kakovost.
Hidrofilna in oleofilna ravnotežna vrednost

Na splošno emulgatorji z močno hidrofilnostjo tvorijo emulzije olje/voda, medtem ko emulgatorji z močno hidrofilnostjo tvorijo emulzije voda/olje. Za prikaz hidrofilnega in lipofilnega ravnovesja emulgatorjev se običajno uporablja vrednost HLB (vrednost hidrofilnega lipofilnega ravnovesja), vrednost HLB pa se uporablja za predstavitev hidrofilnosti emulgatorjev. Obstajajo različne metode izračuna vrednosti HLB,

Formula razlike: HLB = hidrofilnost hidrofilne skupine - hidrofobnost lipofilne skupine

Formula razmerja: HLB = hidrofilnost hidrofilne skupine/hidrofobnost oleofilne skupine

Vrednost HLB vsakega emulgatorja je mogoče določiti z eksperimentalnimi metodami. Za emulgatorje s 100-odstotno lipofilnostjo je njihov HLB 0 (predstavljen s parafinskim voskom), za tiste s 100-odstotno hidrofilnostjo pa je njihov HLB 20 (predstavljen s kalijevim oleatom), razdeljeno na 20 enakih delov, da se označi moč njihove hidrofilnosti in oleofilnosti. Večja kot je vrednost HLB, močnejša je hidrofilnost, manjša kot je vrednost HLB, močnejša je oleofilnost.

Velika večina užitnih emulgatorjev so neionske površinsko aktivne snovi z vrednostmi HLB od 0 do 20. Različne vrednosti HLB in z njimi povezane lastnosti neionskih emulgatorjev so prikazane v tabeli; vrednost HLB ionskih površinsko aktivnih snovi je 0–40. Zato so emulgatorji z vrednostmi HLB < 10 večinoma lipofilni, medtem ko imajo emulgatorji z vrednostmi HLB ≥ 10 hidrofilne lastnosti.

Pri mešanih emulgatorjih imajo vrednosti HLB aditivne lastnosti. Zato se lahko pri mešanju in uporabi dveh ali več emulgatorjev vrednost HLB mešanega emulgatorja izračuna na podlagi masnega deleža vsakega emulgatorja v njegovi sestavi:

HLBa,b =HLBa·A%+HLBb·B%

V formuli,

HLBa, b je HLB vrednost emulgatorja a in b, pomešanih skupaj;

HLBa in HLBb sta vrednosti HLB emulgatorjev a oziroma b;

A% in B% sta odstotni vsebnosti a in b v mešanem emulgatorju (ta formula velja samo za neionske emulgatorje).
Metode priprave in vplivni dejavniki emulgatorjev

Obstajajo štiri metode za pripravo emulgatorjev, in sicer metoda suhega gela, metoda mokrega gela, metoda mešanja oljno-vodne faze in mehanska metoda.

Metoda suhega gela, pri kateri se oljni fazi, ki vsebuje emulgatorje, doda voda. Med pripravo se gumijasti prah (emulgator) najprej enakomerno zmeša z oljem, doda se določena količina vode, zmelje in emulgira v kolostrum, nato pa se razredči z vodo do polne količine.

Metoda z mokrim gelom, pri kateri se vodni fazi, ki vsebuje emulgatorje, doda olje. Med pripravo se gel (emulgator) najprej raztopi v vodi, da se tvori suspenzija kot vodna faza. Nato se oljna faza postopoma dodaja vodni fazi, zmelje v kolostrum in doda voda do polne količine.

Zmešajte oljno in vodno fazo ter ju dodajte emulgatorju, pri čemer zmešajte določeno količino olja in vode. Arabski gumi zmeljemo v možnarju, nato pa mešanico olja in vode hitro zmeljemo v kolostrum in razredčimo z vodo.

Priprava emulgatorjev v glavnem vključuje emulgiranje dveh tekočin, kakovost emulgiranja pa pomembno vpliva na kakovost emulzije.

Dejavniki, ki vplivajo na emulgiranje, vključujejo predvsem medfazno napetost, viskoznost in temperaturo, čas emulgiranja in količino uporabljenega emulgatorja. Na splošno se izberejo emulgatorji, ki lahko znatno zmanjšajo medfazno napetost; najprimernejša temperatura emulgiranja za emulgatorje je okoli 70 ℃. Če se kot emulgatorji uporabljajo neionske površinsko aktivne snovi, temperatura emulgiranja ne sme preseči njihove najvišje temperature; več emulgatorjev kot se uporabi, bolj stabilna je nastala emulzija.

#Proizvajalec kemikalij#

#Tekstilni pomožni material#

#Tekstilna kemikalija#

#silikonski mehčalec#

#proizvajalec silikona#